Za
nami je drug teden dela, naša mala klinika je že v polnem pogonu,
bolnikov pa vedno več. Počasi spoznavamo, da novice o brezplačni oskrbi
potujejo hitro in daleč, a poleg resnih bolnikov privabijo tudi ljudi,
ki bi radi takšno priložnost izkoristili za pridobitev kakšnega šilinga,
dveh ali tisoč. Dvojne ali trojne cene za iste storitve so za nas
praktično stalna praksa, tudi s strani bolnišnic.
Naš delovni dan se začne ob 8.30, prvi bolniki pa v naše ambulante začnejo kapljati okoli 9. ure. Klinika ima uradno odprta vrata do 16. ure, a ker tukaj pač vse poteka počasneje, se delo dostikrat zavleče do 18. ure, saj našemu hitenju navkljub nekatere stvaru tu pač ohranijo svoj naravni tempo, t.i. standardni afriški tempo.
Že po slabih dveh tednih dela smo doživeli veliko in videli izredno raznolike bolnike. Mlade, stare, male, velike, zdrave, bolne, enostavne in zapletene primere, grozno veliko malarije in drugih okužb, kroničnih ran, dosti HIV-a, zadnji petek pa sta nas presenetili tudi poškodba hrbtenice in medeničnega obroča ter možganska kap. Kljub začetnemu zdravljenju, “hitremu” prevozu v bolnišnico in denarnim vložkom, tamkajšni zdravniki niso hoteli oz. mogli storiti kaj dosti. Jeza, razočaranje in občutek nemoči so bili nepopisni!
Klub temu optimistično nadaljujemo delo, saj za veliko bolnikov lahko poskrbimo sami in jih na koncu tudi pozdravimo.
Naš delovni dan se začne ob 8.30, prvi bolniki pa v naše ambulante začnejo kapljati okoli 9. ure. Klinika ima uradno odprta vrata do 16. ure, a ker tukaj pač vse poteka počasneje, se delo dostikrat zavleče do 18. ure, saj našemu hitenju navkljub nekatere stvaru tu pač ohranijo svoj naravni tempo, t.i. standardni afriški tempo.
Že po slabih dveh tednih dela smo doživeli veliko in videli izredno raznolike bolnike. Mlade, stare, male, velike, zdrave, bolne, enostavne in zapletene primere, grozno veliko malarije in drugih okužb, kroničnih ran, dosti HIV-a, zadnji petek pa sta nas presenetili tudi poškodba hrbtenice in medeničnega obroča ter možganska kap. Kljub začetnemu zdravljenju, “hitremu” prevozu v bolnišnico in denarnim vložkom, tamkajšni zdravniki niso hoteli oz. mogli storiti kaj dosti. Jeza, razočaranje in občutek nemoči so bili nepopisni!
Klub temu optimistično nadaljujemo delo, saj za veliko bolnikov lahko poskrbimo sami in jih na koncu tudi pozdravimo.
 |
| Velika pošiljka zdravil iz Nairobija končno prispela, naša lekarna pa sedaj polno založena. |
 |
| Boli glava, boli grlo, boli vrat, bolijo kolena, boli hrbet. Dr. Avsec se poskuša znajti med kopico simptomov :) |
 |
| Med naše delo sodijo tudi hišni obiski na vasi. |
 |
 |
| Matej skrbi za otroka z astmatičnim napadom. |
 |
| In za umazana ušesa. S polno zaščito :) |
 |
| V primeru hujših ran je bilo potrebno tudi malo sedacije. |
 |
| Ko je prihod rešilca dogodek za celotno vas. Rešilec seveda ne pride, če ne plačaš za gorivo. |
 |
| Standardna oprema rešilca :) |
 |
| Tudi bolnika moramo sami spraviti v rešilca. |
 |
| Ko sta za sterilizacijo na voljo le alkohol in ogenj. |
 |
| Oskrba ran. |
 |
| Prerezana ustnica. |
 |
| Po koncu delovnega dne. |
 |
Matej se po delu rad igra z lokalno mladino:) |
 |
| Prav tako Petra. |
 |
| Zvečer je na sporedu dodatno izobraževanje. |
Ni komentarjev :
Objavite komentar